Pri izvajanju terapije z bioenergijo terapevt, poleg svojih rok kot glavnega sredstva za delo, uporablja metodo predpisane tehnike.
Tehnike so po svoji opredelitvi mehanska spretnost in uporabno znanje ter predstavljajo način, kako nekaj delati oziroma, kako priti do cilja.
Pri bioenergetski obravnavi terapevt s tehnikami obdeluje energijo in pacientovo biopolje. Odvisno od stanja pacienta in postavljene diagnoze, terapevt uporablja različne tehnike, njihova uporaba pa je določena s pravili metode.
Dinamika, ritem, število in način izvajanja posamezne tehnike oziroma pravilna uporaba tehnike je dolžnost vsakega terapevta iz praktičnih, izvedbenih in tudi etičnih razlogov.
Znanstveno preverjena ter v dolgoletni praksi potrjena uspešnost metode in prepoznavnost temeljita ravno na tehnikah in njihovi pravilni uporabi.
Etično stališče pravilne uporabe je razvidno iz spoštovanja dostojanstva in integritete pacienta, vendar pa tudi strokovne integritete samega terapevta, ki predstavlja sebe, svoje sodelavce, metodo ter avtorja in utemeljitelja metode Zdenka Domančića.