V
74-tem letu nas je zapustil Zdenko Domančić, pionir bioterapevtske metode in
zdravilec svetovnega slovesa. Bioterapiji in zdravljenju ljudi je posvetil vse
svoje življenje.
Leta
1950 je bil rojen v Zadru, z rosnimi dvaindvajsetimi leti pa je zapustil
Jugoslavijo in se odpravil po svetu v iskanju novega znanja. Njegova pot je
bila zaznamovana z neutrudnim raziskovanjem mejnih področij znanosti. Usoda ga
je vodila po mnogih državah, v sleherni od njih je pustil svoj zdravilski
pečat.
Leta
1985 so v Zagrebu uradno preverili njegovo metodo in javno objavili izsledke o
pozitivnih učinkih tovrstnega zdravljenja. Po tem je živel in delal na
jadranskem otoku Ugljanu, kjer so se pred pragom njegovega doma redno vrstile
nepregledne kolone bolnikov, ki jim je pomagal.
Od
leta 1996 je živel in delal v Sloveniji, do leta 2008 v Kranjski Gori in
kasneje na Bledu. Slovenijo je doživljal kot svojo drugo domovino.
Bil
je velik humanist, ki je poudarjal pomen skupnega boja za lepšo in pravičnejšo,
predvsem pa bolj osmišljeno prihodnost.
Zdenko
je živel za druge. Najraje je pomagal tistim bolnikom, nad katerimi je uradna
medicina že dvignila roke. Njegova zapuščina tako živi in bo živela naprej
skozi pričevanja vseh ozdravljenih in tistih, ki jim je olajšal zdravstvene
težave. Živel pa bo naprej tudi skozi tisoče terapevtov, ki jih je skozi
desetletja, skupaj z ožjo ekipo, izučil in usposobil.
Dragi
Zdenko Domančić, iz srca hvala za vso pomoč ljudem, za vse dobro!
Pokazal
si nam, kako se živi poslanstvo, kako se osmisli pot.
Počivaj
v miru!