V 74-tem letu nas je zapustil Zdenko Domančić, pionir bioterapevtske metode in zdravilec svetovnega slovesa. Bioterapiji in zdravljenju ljudi je posvetil vse svoje življenje.

Leta 1950 je bil rojen v Zadru, z rosnimi dvaindvajsetimi leti pa je zapustil Jugoslavijo in se odpravil po svetu v iskanju novega znanja. Njegova pot je bila zaznamovana z neutrudnim raziskovanjem mejnih področij znanosti. Usoda ga je vodila po mnogih državah, v sleherni od njih je pustil svoj zdravilski pečat.

Leta 1985 so v Zagrebu uradno preverili njegovo metodo in javno objavili izsledke o pozitivnih učinkih tovrstnega zdravljenja. Po tem je živel in delal na jadranskem otoku Ugljanu, kjer so se pred pragom njegovega doma redno vrstile nepregledne kolone bolnikov, ki jim je pomagal.

Od leta 1996 je živel in delal v Sloveniji, do leta 2008 v Kranjski Gori in kasneje na Bledu. Slovenijo je doživljal kot svojo drugo domovino.

Bil je velik humanist, ki je poudarjal pomen skupnega boja za lepšo in pravičnejšo, predvsem pa bolj osmišljeno prihodnost.

Zdenko je živel za druge. Najraje je pomagal tistim bolnikom, nad katerimi je uradna medicina že dvignila roke. Njegova zapuščina tako živi in bo živela naprej skozi pričevanja vseh ozdravljenih in tistih, ki jim je olajšal zdravstvene težave. Živel pa bo naprej tudi skozi tisoče terapevtov, ki jih je skozi desetletja, skupaj z ožjo ekipo, izučil in usposobil.

Dragi Zdenko Domančić, iz srca hvala za vso pomoč ljudem, za vse dobro!

Pokazal si nam, kako se živi poslanstvo, kako se osmisli pot.

Počivaj v miru!